»Strah nas je prihodnosti.«
»Prijazne besede in nasmeški ne bodo dovolj za rešitev našega zdravstva. Iz odgovorov je bila jasna njihova odtujenost od realnih težav v zdravstvu in popolna odsotnost načrta za rešitve. Strah nas je prihodnosti.«
»Skrbi nas, kako bo jeseni in čez nekaj let.«
»Morda z dogovori zunaj trenutnih okvirov.«
»Ko so slišali za naše težave, so bili zaprepadeni, še posebej, kako nam omejujejo pravico do stavke.«
»Eden od šokantnih podatkov, ki so jih slišali, je bil tudi ta, kako se je poslabšal položaj zdravnika v Sloveniji in kako je padla kupna moč zdravnika v primerjavi z minimalno plačo.«
»Ne stavkam, ker pacient ni kriv za stanje v zdravstvu.«
»Ne bi mogel pogledati v oči mojim sestram, ki maksimalno odlično delajo za relativno nizek dohodek, jaz pa se borim za to, da bi bil plačan bolj kot one ali kdo drug.«
»Ustvarili smo en kup turbokapitalistov, ki vidijo samo denar. Če je denar prvi, a ne človek, potem ni dobro.«
»Ne smemo si dovoliti indeksacije niti stroškov niti osebnih dohodkov, ker če je indeksacija, potem so škarje vedno bolj odprte.«
»Mladi zdravniki so podcenjeni.«
»Po eni strani jim ne pustimo delati, po drugi strani pa jim tudi plačilno ne damo dihati. Enako velja za sestre.«
»Dejstvo je, da nam mladi zdravniki odhajajo, in če hočemo ohraniti javno zdravstvo, se je tukaj treba začasno odzvati.«
»Ne more biti zdravnik po takem izobraževanju enako plačan kot dijak, ki zlaga konzerve na police v trgovini.«
»Tukaj ne gre za neki sindikalni boj za večje plače, ampak se moramo kot družba organizirati, da bomo mlade, izobražene ljudi, ki bodo delali za nas, obdržali v državi.«
»V kratkem času smo dobili od ministrstva več kot 40 negativno rešenih vlog mladih specialistov. Nezaslišano je, da vlagatelj čaka na odgovor več kot leto dni.«
»Če želimo stabilno primarno raven, je treba za obstoječe zdravnike vzpostaviti čim boljše delovne in gmotne razmere.«
»Minister za zdravje je že večkrat poudaril, kako pomemben je primarni nivo za oskrbo državljank in državljanov Slovenije. Vendar njegova dejanja ne odražajo izrečenih besed.«
»Vlada, a lahko dobijo naši pripravniki nazaj vsaj bone in študentski dom?«
»Do zdaj ni prišel niti na vlado.«
»Dolgoročno to ni dobro, predvsem pa boli, da nismo cenjeni.«
»Verjamem, da so razmišljanja mladih zdravnikov na mestu.«
»Kljub odgovornosti, ki je na naših plečih, imamo po novem nižje plače od svojih sodelavk in sodelavcev – tem sicer dvig plač od srca privoščimo in menimo, da bi si zlasti srednje medicinske sestre zaslužile tudi več.«
»Zdravniki družinske medicine si prizadevamo in sodelujemo v smeri reševanja te problematike, saj želimo, da noben bolnik ne bi ostal brez svojega izbranega zdravnika.«
»Ti dejavniki so se namreč izkazali kot ključni razlog, zakaj se mladi zdravniki ne prijavljajo na razpise za specializacijo iz družinske medicine in se ne odločajo za to specialnost.«
»Kmalu bomo ostali brez pediatrov.«
»Če bi videli izzive, bi bilo veliko bolj zanimivo za mlade.«
»Mi si tega ne želimo, to ni naš cilj.«
»Gre za slabo vodenje, načrtovanje, organizacijo.«
»Bolniki ne smejo ostati brez zdravstvene oskrbe. Ni pa rešitev, da bo na papirju vse dostopno, v realnosti pa ne. Zato je treba najti rešitev.«