»Vas naučim nekaj besed, ki vam bodo prišle prav na našem prelepem otoku? Karibu. Dobrodošli. Pole pole. Počasi, počasi. Jambo. Živijo. Hakuna matata. Ni problema.«

»Ne, na otoku korone ni. Mi prisegamo na naravna zdravila. Ingver, masala čaj, limonska trava … Daleč najbolj zdravilna pa je aloe vera, hočete?«

»Naše veleposlaništvo v Kairu je od tanzanijskih oblasti prejelo obvestilo o tem, da je pred dnevi tam umrl slovenski državljan.«

»Oh, ne, ne, tu ni korone. Uporabljamo naravna zdravila, ingver, limono, hakuna matata. No problem, no corona.«

»V tem trenutku ne moremo iti na pet dni, ker bi spuščali delto in bi se ljudje okuževali z njo, zato smo karanteno dali na sedem dni, s tem delno pokrivamo delto in omikron, v prihodnjih dneh, ko bo omikron nad 95 odstotki, bomo šli pa na pet dni.«

»Karantena je protiepidemični ukrep in jo moramo v tem smislu tudi razumeti. Gre za enega najstarejših in učinkovitih ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni.«

»V karanteni v hotelu je bila tudi moja sestra, ki se ne oglasi na telefon. Vsi ljudje, ki so bili v tej stavbi, so bili zdravi, vsak dan so jim merili temperaturo, a nihče ni imel povišane, tudi testi na okužbo so bili negativni.«

»Po dolgem času doma so prekoračili meje, ki so se jih prej držali. Upam, da bo prevladal razum, kajti zdaj moramo biti še posebej previdni.«

»Kot da Pariz v karanteni človeka že tako ne zmede dovolj: mojo sosesko so uporabljali za filmsko kuliso, ko se je začela karantena. In zdaj smo zamrznjeni v letu 1941.«