»Po prvih pogovorih z domačini oz. s predstavniki krajevne skupnosti Slavina lahko rečem, da bi si vsak želel imeti takšne sokrajane. Brez pomislekov so bili vsi za, da sprejmejo otroke iz Ukrajine, še več, njihovo prvo vprašanje je bilo, kako lahko mi pomagamo. Zelo sem ponosen na sokrajane, ki so že večkrat pokazali, da znajo sprejemati pomoči potrebne, tudi iz tujine. Vsak dan dobivamo klice občanov, kako lahko pomagajo tem otrokom, ali jih lahko vozijo na sprehod.«
»Tu je deset vzgojiteljic in 20 otrok, nekateri s posebnimi potrebami (...) Skrbnice zanje skrbijo 24 ur na dan, kar je zelo naporno, zato nam je trenutno najpomembneje, če bi nam lahko Slovenija pomagala z ljudmi, sodelavci pri oskrbi.«
»Nerazumljivo se mu zdi, da se kljub mednarodni konvenciji o zaščiti otrok te iz varne cone vrača v državo, kjer je vojna.«
»Prav tako je treba poskrbeti za ustrezno zdravstveno oskrbo teh otrok. Pomembno je tudi, da morajo biti nemudoma integrirani med svoje vrstnike, ki živijo v okolju. Teh otrok ne smemo ločevati.«
»Projekt namestitve ukrajinskih sirot v Slavini je primer dobre prakse meddržavnega sodelovanja s ciljem zagotoviti otrokom varno otroštvo, ki je ena njihovih temeljnih pravic.«
»In tukaj pričakujemo ukrepe države, kaj bo naredila in kako bo pomagala otrokom, da se bodo lahko izvlekli iz primeža revščine.«
»Ni naš namen graditi za širši trg, ampak v prvi vrsti za domačine, za naše otroke.«
»Kot otrok sem bila popolnoma zmedena. Kako lahko nekdo uniči 450 vasi? Ko danes vidimo, kako so popolnoma uničili Gazo, to seveda razumemo.«
»Ljudje pridejo in moraš jim nekaj ponuditi. Vsak bi moral sam razmisliti, kako lahko pomaga sočloveku.«
»Vedno sem izhajala iz tega, da bi vsak od nas lahko bil romski otrok.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju