»Zanimiva alternativna možnost pa je, da je Leonardo že več kot tri stoletja pred Duchennejevim pisanjem poznal pravi pomen asimetričnega nasmeha in je namerno naslikal nasmešek, ki izraža 'čustvo brez čutenja'.«

»Glede na to, da je le malo verjetno, da se bo oseba, ki za portret neprekinjeno sedi ure in ure, sposobna stalno resnično pristno smehljati, je najpreprostejša razlaga, da je asimetrični nasmeh Mone Lize manifestacija 'neresničnega uživanja'.«

»Naše ugotovitve kažejo, da je sreča izražena le na levi strani.«

»Asimetrični nasmeh, ki se ga imenuje kar Neduchennejev nasmeh, pa 'odraža neresnično čustvo in naj bi se pojavil, ko oseba laže'.«

»Danes obiskovalci, ki si jo želijo ogledati, niso deležni dobrega sprejema.«

»Medtem ko nasmešek Mone Lize še naprej priteguje pozornost svojih opazovalcev, pravo sporočilo, ki ga ta prinaša, ostaja veliko izmikajočih se in nerešenih skrivnosti, ki jih je še treba razjasniti, nemara z znanjem čustvene nevropsihologije.«

»Najzgovornejša podrobnost je bilo število lokov: most na Leonardovi sliki je imel štiri loke, prav tako Romito.«

»Razpoloženje v muzeju je zdaj zrelo. Moramo sprejeti status slike kot svetovne ikone, ki je zunaj našega nadzora.«

»To delo in njegova zgodovina ponazarjata fascinacijo nad Mono Lizo in avro Leonarda da Vincija, ki sta ju vselej imela.«