»Nafta, plin, veter, sonce, zlato, srebro, baker ... Vse to so naravni viri in držav ne bi smeli kriviti, da jih imajo in da jih prinašajo na trg, saj jih ta potrebuje. Ljudje jih potrebujejo.«

»Želimo, da svet ve, da je to poseben kraj in da ga je treba zaščititi.«

»Smo daleč od tega, da bi lahko omejili zviševanje globalne temperature za dve stopinji ali celo eno in pol.«

»Vsi vemo, kako zelo težko je bilo to, pa vendar se nam zdi, da je današnji rezultat pravzaprav izjemno pomemben.«

»Odločitve, ki jih bomo sprejeli danes, bodo neposredno vplivale na uspeh vrha v Glasgowu in tudi na naš boj s podnebno krizo (...) Postaviti moramo dolgoročne cilje, ki so v skladu s cilji pariškega sporazuma, in narediti kratkoročne spremembe, da jih bomo dosegli.«

»To ni le stvar izbire. Če to mejo presežemo, bomo ostali brez ledenikov. To pomeni, da se bo gladina oceanov zvišala za deset metrov. Obalna mesta bodo poplavljena, preseliti se bo moralo na milijone ljudi. Ostali bomo brez koralnih grebenov. In če to mejo presežemo, bodo čez manj kot 50 let območja, na katerih živita dve milijardi ljudi, tako vroča, da tam ne bo več mogoče živeti.«

»Smo na poti v propad. A to niso težave prihodnosti, podnebne spremembe so že tu. Ne glede na to, ali jih vidite ali ne, ljudje že trpijo, zato nas pozivajo k ukrepanju. COP29 je nepogrešljiv trenutek, da začrtamo novo pot naprej za vse. Ta podnebna konferenca je trenutek resnice za uresničitev pariškega sporazuma. Dokazati moramo, da smo pripravljeni izpolniti cilje, ki smo si jih postavili.«

»Težko je reči. Če izkupiček konference v Bakuju primerjamo s tem, kar se je vedelo pred konferenco, je končni dogovor mogoče celo neke vrste uspeh.«

»Tega smo siti in dosegli bomo spremembe, naj jim bo to všeč ali ne.«