»Opazovanje z njim si je nekoliko zahtevneje predstavljati. To ni navaden teleskop, v katerega pogledaš, ampak je teleskop, ki zbira radijski signal iz vesolja in ga potem prek elektronike obdela ter ga vidimo na računalniku.«

»Več zaznav bo astronomom dalo vedeti, ali je bil to redek enkraten dogodek ali velika nova populacija, ki je še nikoli nismo opazili. Se veselimo iskanja novih primerkov nenavadnega objekta.«

»Da smo jih lahko posneli, smo morali poznati točen položaj obeh, drobne Ultime in Novih obzorij, trenutek za trenutkom, ko sta se obleteli pri hitrosti 51.000 kilometrov na uro, in to v mraku Kuiperjevega pasu, več kot milijardo kilometrov za Plutonom. Izvedba opazovanj je bila veliko zahtevnejša od vsega, kar smo storili leta 2015 pri Plutonu.«

»Na podlagi omejenega nabora prvih fotografij smo si skonstruirali neko podobo Ultime Thule, toda novi podatki so jo precej pregnetli. Bliže resnici smo, če rečemo, da je Ultima Thule kot palačinka. A za nas je še pomembnejše, da ti posnetki sprožajo valove po znanstveni skupnosti. Še nikoli nismo videli česa takšnega ‒ kako je lahko sploh nastalo?«

»Odpraviš se v vesolje in opazuješ milijarde zvezd ... neverjetno veliko zvezd je.«

»Mislim, da bi bilo presneto arogantno, če bi razmišljali, da nikjer drugje ne more biti življenja, denimo nekje na nekem drugem planetu v bližini neke druge zvezde.«

»Upala bi si trditi, da je življenje mogoče na kateri od Jupitrovih lun, kjer je tekočina. Mogoče je bilo kdaj tudi na Marsu. Kdo ve? Zato to moramo raziskati!«

»Tam zgoraj ni pomembno, od kod prihajaš, vsi smo le ljudje.«

»Nova obzorja so razkrila popolnoma nov tip sveta.«

»Gre za binarno kontaktni objekt oziroma za dvojno stično telo. Poenostavljeno, dve skupaj zlepljeni kepi, ali snežaka.«